
Kletvice ob nenadni bolečini pomagajo, pravi znanost. Gre za prastari refleks, ki nam je omogočal preživetje. A deluje predvsem pri tistih, ki redko preklinjajo.
S prsti ste se na vso moč zaleteli v rob postelje. In še preden ste se zavedli, je iz vaših ust ušla kletvica – ostra, glasna.
In glej no, glej, na nekakšen čuden način vam je bilo lažje.
Veliko ljudi ob podobno bolečih dogodkih zakolne.
Pri tem pa ne gre za pomanjkanje bontona, ampak za refleks, globoko zasidran v človeku, je v članku, objavljenem v reviji The Conversation, zapisala Michelle Spear, profesorica anatomije na Univerzi v Bristolu.
Gre za prastar refleks, ki telo pripravi na nenaden šok ali bolečino.
Kaj kletvica ob bolečini povzroči v telesu?
Kletvice ob nenadnem šoku aktivira "evolucijsko prastaro" omrežje v naših možganih – limbični sistem, ki uravnava čustva, spomin in odzive, ki so ključni za preživetje.
Strukture v tem sistemu pomagajo nadzorovati avtomatsko vedenje (tisto, o katerem ne razmišljamo), v katerega sodi tudi nagonsko oglašanje.
Ti predeli pošljejo hitre signale, še preden se zavestni del možganov sploh odzove. Zato kletvice uidejo skoraj še preden zares začutimo bolečino.
Avtonomni živčni sistem (tisti, ki ga ne nadzorujemo sami), pa nam ob tem poviša srčni utrip, krvni tlak in stopnjo pozornosti. Mišice se napnejo, telo se pripravi na obrambo ali umik.
Nato sledi glas – močan izdih, ki ga sproži sunkovito krčenje trebušne prepone in medrebrnih mišic, potisne zrak skozi grlo in ustvari eksploziven vzklik ("Auuuu!" in kletvica).
Vse to se zgodi v delčku sekunde, skoraj sočasno.
Hkrati se v možganih sprostijo tudi beta-endorfini in enkefalini, naravne snovi, ki ublažijo bolečino in ustvarijo občutek olajšanja.
Da gre za prastari refleks, lahko ugotovimo, če opazujemo druge primate. Tudi oni ob bolečini ali grožnji oddajajo ostre glasove, pri čemer se aktivirajo enaki predeli njihovih možganov, kot se aktivirajo pri človeku ob kletvici
Kletvice vplivajo na to, koliko bolečine prenesemo
Nedavne raziskave kažejo, da kletvice dejansko vplivajo na to, koliko bolečine lahko prenesemo.
V analizi študije o učinku kletvic pri zmanjševanju bolečine so znanstveniki ugotovili, da so ljudje, ki so ponavljali "prepovedane", "nespoštljive" ali "tabuizirane" besede, dlje časa zdržali z roko v ledeni vodi kot tisti, ki so pri tem izgovarjali nevtralne besede.
Drugo poročilo iz istega leta je pokazalo, da kletvice povečajo tudi fizično moč pri določenih nalogah, kar dodatno potrjuje, da telesni odziv ni zgolj psihološki.
To nakazuje, da kletvica sproži več kot le čustveno razbremenitev.
Ni pa čisto jasno, ali gre izključno za fiziološki učinek, ali tudi psihološki.
Kot še piše dr. Spear, pa je učinek najmočnejši pri ljudeh, ki ne preklinjajo pogosto.

Kletvice pomagajo tudi pri okrevanju po nenadnem stresu
Ko nas nekaj preseneti ali prizadene, možganski žlezi hipotalamus in hipofiza v krvni obtok sprostita hormona adrenalin in kortizol. Ta pa telo pripravita na odziv.
"Če ta energijski val ni sproščen, lahko živčni sistem ostane v povišanem stanju, kar je povezano z anksioznostjo, motnjami spanja, oslabljeno imunostjo in dodatno obremenitvijo srca," piše Spears.
Raziskave so pokazale tudi, da izgovorjena kletvica sicer povzroči kratek porast stresa, nato pa hitro vrnitev v umirjeno stanje. Nasprotno, v sebi zadržana kletvica pomirja precej počasneje.
Torej - ko se boste naslednjič usekali po prstu pri zabijanju žebljev, zakolnite jasno in glasno. Lažje vam bo.
Če bodo morebitni očividci dvigovali obrvi, pa jim lahko mirno razložite, da gre za prvinski in zaščitni refleks, ki je preživel skozi evolucijo in ne za pomanjkanje bontona.
In da je to dokazala znanost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje